Ko najdeš sebe
Morda se vprašaš:
Kako to misliš – najdeš sebe? Saj vendar veš, kdo si, mar ne?
In prav tu se skriva resnica.
Večina ljudi ne ve, kdo je. Ve le, kdo mora biti.
Vsakdo sebe doživlja po svoje, a redki se zares srečajo s sabo.
Ne zato, ker ne bi hoteli – temveč ker nimajo časa.
Ali pa si vsaj tako govorijo.
»Nimam časa.«
Stavek, ki se ponavlja, kot da bi bil resničen.
Pa vendar čas ne obstaja. Obstaja le odsotnost prisotnosti.
Ljudje hitijo.
Ne vedo kam, ne vedo zakaj.
Samo da ne bi obstali.
In med tem hitenjem spregledajo tisto, kar je bistveno:
naravo, ki diha brez naglice,
ljudi, ki bi radi bili videni,
živali, ki so še vedno prisotne,
in lepoto, ki ne kriči, temveč čaka.
Kaj pa občutki?
Kje so barve mavrice, ki živijo v človeku?
Kdaj si jih nazadnje zaznal – brez cilja, brez razloga?
Spomin na otroštvo se pogosto vrne tiho.
Takrat, ko je čas tekel drugače.
Ko so se ljudje gledali v oči.
Ko pozdrav ni bil vljudnost, temveč povabilo k stiku.
Ko si vzel čas – ne zato, ker si ga imel,
ampak ker si bil.
Danes se otroci ne igrajo več sveta.
Svet jim je zaprt v zaslon.
Sedijo vsak zase in ne vedo, kakšen potencial nosijo.
Ne zato, ker ga nimajo,
ampak ker jim nihče ni pokazal, kako se srečaš s sabo.
In tu se krog zapre.
Ko človek najde sebe, ne pobegne iz sveta.
Vrne se vanj – prisoten.
Ne znam z besedami opisati hvaležnosti, ki jo čutim,
ko vidim, kako vse več dušic najde sebe.
Ne idejo o sebi.
Ne vlogo.
Ampak resnični stik.
Ko začnejo živeti svoje občutke.
Svoj izvor.
Svoje notranje vesolje.
Takrat življenje postane enostavno.
Ne lahko – enostavno.
Postane živo.
Postane resnično.
Na različnih ravneh zavesti se ljudje ponovno srečujejo.
Povezujejo.
In prvič ne igrajo življenja –
ampak ga živijo.
Zato iz srca sporočam:
ne pozabi nase.
Živi sebe.
Deli občutke.
Povezuj se.
Bodi srce.
Tisto pravo, tiho srce čistega univerzuma,
kjer ne vlada strah,
temveč brezpogojna ljubezen izvora.
Tam, kjer je za vse poskrbljeno.
Kjer sta radost in smeh naravno stanje.
To je tisti trenutek,
ko ne iščeš več odgovorov.
Ker veš.
To sem jaz.
Za katero čas ne obstaja.
Viktorija
Energijska – Sem